Meja v Istri
On 21/01/2016 | 0 Comments

Velika knjiga o pravični meji v Istri je domovinski in nacionalni MANIFEST. Je tudi pogled, iz določene zorne strani, na slovensko zgodovino in v slovenski značaj, v slovensko bit. V njej je pregled argumentov in dokumentov, ki utemeljujejo celovito občino Piran, ki je v resnici bistvo spora in je zato prepovedana, tabu tema.

meja-v-istri-mKLIKNI ZA NAROČILO

Vse od osamosvojitve je kontinuirana težnja slovenskih politikov izbrisati celovitost občine Piran.

Premier Pahor je pripeljal situacijo skoraj do roba, v še hujšo situacijo, kot jo je pred njim Drnovšek.

Če pravična meja v Istri ne bo uresničena, bosta ostali krivična meja in zgodovinski zapis o ravnanju Slovencev, da je do te krivice prišlo. To so ravnanja in dejanja na ravni nacionalne izdaje. Velika knjiga je zapis o tem.

Meja v Istri leta 1958 je bila na reki Mirni. Tako je zapisano v starih šolskih učbenikih.

Meja v Istri leta 1958 je bila na reki Mirni. Tako je zapisano v starih šolskih učbenikih.

Meja v Istri leta 1958 je bila na reki Mirni. Tako je zapisano v starih šolskih učbenikih.

Tragedija razmejevanja v Slovenski Istri se je začelo februarja 1944 v Maliji nad Izolo, ko je bil nujen sklic sestanka slovenskega i hrvaškega partizanskega vodstva, da se prepreči vdiranje hrvaških partizanov na slovensko ozemlje. Takrat je bila Dragonja določena za vojaško operativno mejo. In nič drugega.

Vendar se je ta vojaška operativna meja v istri septembra 1947 z vojaškim ukazom začela spreminjati v medrepubliško mejo.

Poudarjam: z vojaškim ukazom.

Meja v Istri - Hrvaška vojna cona na savudrijskem rtu, globoko v slovenskem ozemlju. Napis je dvojezičen . v hrvaščini in italijanščini. Slovenščino so Hrvati prezrli.

Meja v Istri – Hrvaška vojna cona na savudrijskem rtu, globoko v slovenskem ozemlju. Napis je dvojezičen . v hrvaščini in italijanščini. Slovenščino so Hrvati prezrli.

Vsa kasnejša politična dejanja v povezavi z razmejitvijo in mejo v Istri so se izvajala naslanjajoč se na to vojaško povelje, razen enega: novembra 1980, ko je Skupščina Slovenije sprejela Zakon o občinah, po katerem je bila spet, sledeč vojaškemu ukazu iz leta 1947, upoštevana meja v Istri na Dragonji. Predsednik slovenske skupščine je bil takrat g. Milan Kučan. Zato ta zakon imenujem Kučanov zakon.

Leta 2006 je ministrstvo za zunanje zadeve RS izdalo znamenito Belo knjigo o meji med Slovenijo in Hrvaško. V tej Beli knjigi je bil mejni predel Istre namenoma površno obdelan, z vrsto zamolčanih dokumentih, ki utemeljujejo celovito občino Piran in mejo v Istri drugje, kot je sedaj..

Iz kritike te Bele knjige ministrstva za zunanje zadeve, je nastala tudi pričujoča Velika knjiga o meji v Istri, ki govori tudi o zamolčanih dokumentih in o edini rešitvi, ki bi lahko prinesla Slovenji minimalno, a pravično mejo v Istri. Ta meja je južna meja občine Piran po sredini polotoka Savudrija.

Meja v Istri - Kopija zemljevida o mejah piranske občine iz leta 1942. Original je po letu 1990 izginil neznano kam.

Meja v Istri – Kopija zemljevida o mejah piranske občine iz leta 1942. Original je po letu 1990 izginil neznano kam.

Tem dejstvom sledijo še dodatna, a nič manj pomembna dejstva o meji v Istri. Poudaril bom dva:

Strokovno, pravno mnenje dr. Toneta Jerovška, ustavnega sodnika in sopisca Ustave, o definiciji meje v Istri, kot je zapisana v Temeljni ustavni listini, na katero se mnogi sklicujejo. V listini piše: »meja med Slovenijo in Hrvaško je v okviru dosedanje SFRJ,« kar pomeni, po besedah g.Jerovška, trenutno začasnost in nakazano odprtost in nedorečenost meje med državama.

Drugo pomembno dejstvo, ki govori o stanju naselitve v Slovenski Istri v letu 1944, je tako imenovana Šepićeva mejna črta. Šepić, Hrvat, rojen v Buzetu, v Istri, je bil v Londonu diplomat jugoslovanske vlade v emigraciji. 1944. je bil od te vlade zadolžen pripraviti elaborat, ki naj vsebuje tudi razmejitev med Slovenijo in Hrvaško. Njegova črta – meja v Istri je bila Snežnik – Umag, kar bi bila lahko danes možna kompromisna meja v Istri med južno mejo občine Piran po sredini Savudrije in južno mejo STO na Mirni.

Kanegra

Gozdni požar v Kanegri je bil potdaknjen. Gorei je začelo na dveh mestih hkrati.

Zaskrbljujoče je, da slovenski politiki ne poznajo teh dokumentov.

Zato tudi ni bilo težko leta 2001 članom Odbora državnega zbora potrditi Drnovšek-Račanovega sporazuma, ki je odpisal polovico občine Piran vse do Dragonje, vključno s tremi zaselki in s petino Piranskega zaliva. Predsednik odbora za mejo v Istri je bil Jelko Kacin, podpredsednika pa Janez Podobnik in Zmago Jelinčič. Člani odbora so bili vsi voditelji parlamentarnih strank. Zapisnik te seje, ki razkriva dvojno igro politikov, sodi med najtežja bremena naše države in je v celoti objavljen v Veliki knjigi o meji v Istri.

Seveda, povsem naravno je vprašanje, da zakaj slovenski politiki vztrajajo pri izbrisu nacionalnega ozemlja in novi meji v Istri? Na to vprašanje politiki ne odgovarjajo. Zagrinjajo se v popolni molk. Zaenkrat se o tem lahko samo ugiba. Nobenega dvoma pa ni, da je ta zamolčani greh povezan z njihovimi osebnimi in političnimi interesi.

V Veliki knjigi o meji v Istri  je objavljenih tudi nekaj Franetovih v časopisih objavljenih besedil in nekatera pisma, delno ali v celoti, med njimi pisma dr. Janezu Drnovšku, predsedniku evropske komisije g. Barrosu, Milanu Kučanu, Borutu Pahorju in Žbogarju.
Zanimiv je odlomek iz slavnostnega govora pisatelja Borisa Pahorja, v katerem je njegov pomemben poudarek: »Meje piranske občine, ki so veljale do 1947, so še vedno pravno veljavne.«

Prav na koncu pa je dodanih nekaj poudarkov, ki  jih je poimenoval Sedem resnic. Te sodijo med temeljne resnice povezane s pravično mejo v Istri.

Leave a reply